Material Detail

Iz razlike rojena vednost: feministična epistemološka raziskovanja in njih sporna branja

Iz razlike rojena vednost: feministična epistemološka raziskovanja in njih sporna branja

This video was recorded at Konferenca »Odnosi vednosti: feminizmi, znanost, znanstvenice«, Ljubljana 2011. V svojem prispevku izhajam iz feministične epistemologije in feminističnih študij znanosti, ki si v središče svojega zanimanja postavljajo načine, na katere spol vpliva na naša pojmovanja vednosti in spoznavajoči subjekt. Feministična teorija spreminja znanost oz. znanstvene prakse na različnih ravneh: ne gre le za spodbujanje žensk za vstop v znanost ali spreminjanje načinov, na katere se »dela« znanost, pač pa za razmislek o spolnih predsodkih v jeziku in paradigmah znanosti ter motiviranje znanstvene srenje, da si zastavi nova vprašanja. Poudarjam tudi, da feministične epistemologije ne razumem kot preučevanje ženskih načinov spoznavanja, čeprav je pogosto tako (napačno?) razumljena, kar vodi v nepreverjene trditve o ženskih spoznavnih razlikah. Torej: feministično raziskovanje temelji na kritičnem odnosu do tradicionalnih znanstvenih izjav kot univerzalnih resnic. Kot pravi Nancy Tuana: "Feministke so ugotovile, da so površinske neenakosti (pre)pogosto utemeljene z manj vidnimi spolnimi predsodki v metodah in vsebinski izbiri disciplin." Spoznavajoči subjekt je razumljen kot partikularen in konkreten, ne pa abstrakten in univerzalen, kot sicer na splošno velja. Z drugimi besedami, vedno smo vpleteni v družbena razmerja, ki so v splošnem hierarhična, pa tudi zgodovinsko in kulturno specifična, kar – poenostavljeno rečeno – vpliva na to, kako razbiramo svet okoli sebe. Temeljno izhodiščno razliko feminističnih preučevanj iščem v razkoraku med znanstvenimi teorijami kot objektivističnimi (tj. postavljenimi zunaj področja, ki ga raziskujejo) ter feministično teorijo in t. i. »umeščenimi vednostmi« (ki so samorefleksivne, kar zadeva razmere, v katerih so nastale). Je drža vsevednega, od vsega ločenega (objektivnega?) opazovalca oziroma opazovalke možna? Mar ni ta subjekt vedno »nekje«, na neki družbeni »lokaciji«, ki mu hkrati odpira pogled in mu ga omejuje? To pa še ne pomeni brezpogojnega spusta po spolzkem pobočju subjektivizma, še manj relativizma po načelu »vse je sprejemljivo«, sploh pa ne diskretacije znanosti na splošno – znanost lahko z vključitvijo uvida, da vsa vednost nosi odtise skupnosti, ki jo ustvarja, samo pridobi.

Quality

  • User Rating
  • Comments
  • Learning Exercises
  • Bookmark Collections
  • Course ePortfolios
  • Accessibility Info

More about this material

Comments

Log in to participate in the discussions or sign up if you are not already a MERLOT member.